Novice

Graditi želimo hišo na skali

Prvi vikend v marcu smo se nekateri Vinkoti udeležili duhovnih vaj na Mirenskem Gradu pod vodstvom Petra Žaklja. Letošnje duhovne vaje so bile naslovljene Hiša na skali. Spregovorili smo o štirih temah, o katerih se študentje sprašujemo v tem življenjskem obdobju in smo jih pred tem izpostavili že na študentski skupini, kjer se srečujemo dvakrat mesečno.

 

Po prihodu na Mirenski Grad v petek zvečer smo razpravljali na čem gradimo naše življenje – na pesku ali na skali. Ugotovili smo, da smo le za malo področij našega življenja (kot so odnosi doma, šola, prijatelji in načrti za prihodnost) lahko prepričani, da jih postavljamo na trden temelj, na skalo. V skupinah smo oblikovali plakate z našimi hišami, s katerimi smo ponazorili kakšno življenje gradimo, kaj ustvarjamo, kakšni so temelji našega življenja in kam v hišo postavljamo različna pomembna področja našega življenja.

 

V soboto smo sprva spregovorili o tem, kako doživljamo probleme in težave v svojem življenju, kot krivico ali izziv. Sveto pismo nas uči, naj ljubimo svoje sovražnike, pri čemer so naši sovražniki lahko tudi naši problemi, pred katerimi si zatiskamo oči. Če pa jih sprejmemo, vzljubimo, pa se z njimi lahko tudi veliko uspešneje spoprimemo. Česar nas je strah, naj bi nam namreč kazalo, kam v našem življenju moramo naprej. Spoznali smo Jean-Philippovo zgodbo, ki je preizkušnje svojega življenja preoblikoval v izzive, s tem ko se je podal na pot služenja kot duhovnik med prostitutkami. Popoldne je sledila tema o vodilu v našem življenju. Vsak zase je sestavil pet konkretnih načel, na čem želi graditi svoje življenje. Spregovorili smo o teologiji križa, naših hrepenenjih in pogledih na trpljenje.

 

V nedeljo smo se dotaknili teme, kako živeti odnos z osebo drugega spola. Zanimalo nas je, kakšna je naša idealna podoba moškega in ženske. Podelili smo si, kaj kot fantje ali dekleta zaznavamo kot svoje močne točke, šibke točke in za katere stvari se želimo bolj potruditi.

 

Vikend je bil duhovno pester in precej intenziven, kljub temu pa ni manjkalo časa za klepet s prijatelji in izlet do bližnjega razglednega stolpa, družabnih iger, okusnih obrokov in uživanja v prvih pravih pomladnih sončnih žarkih. Menim, da je z duhovnih vaj vsak zase odnesel kakšno misel, navdih, uvid ali pa spoznanje katerega od sostanovalcev v novi, globlji luči – in karkoli je že bilo, vse to je več kot dragoceno, nam pomaga duhovno rasti in graditi Dom. Zahvaljujemo se za še ene odlične duhovne vaje in se veselimo prihodnjih.

 

(pripravila T. Š., fotografije Tilen Prinčič)