Novice

Praznovanje

V soboto, 11. novembra, so Mirenski Grad obiskale Marijine sestre, ki so želele pobliže spoznati dejavnosti Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Lep obisk kar 28 sester so izkoristili za praznovanje 400-letnice vincencijanske karizme. Soboto so tako v prazničnem vzdušju skupaj preživele kar štiri organizacije: Marijine sestre, bratje lazaristi, sestre usmiljenke in člani Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote – skupnost Betlehem, družine in posamezniki.

 

Praznovanje se je pričelo v dvorani Gnidovčevega doma, kjer je na ogled razstava o zgodovini kvatrnice na Mirenskem Gradu. Lazarist Peter Žakelj je s pomočjo podob in besedil na stenah povzel zgodovino tega svetega kraja nad Mirnom. Zgodovini pa je sledil ogled filmčka, ki je nastal ob 10. obletnici delovanja društva in ki s podobami »s terena« približa raznoliko dejavnost društva. V teh letih je bilo marsikaj narejenega, a g. Peter je poudaril, da je mnogo stvari drugačnih, kot si je sam na začetku predstavljal. Bog ima svoje načrte, ki so najboljši, tudi če jih velikokrat ne razumemo.

 

Sledil je ogled Mirenskega Grada. Hvaležni za njihovo večletno podporo so Marijinim sestram razkazali vrt, rastlinjake, kurilnico, Marijin dom in Center za družine v njem, mladinske prostore, dom skupnosti Betlehem, vse obnovljene prostore in površine ter vse tiste, ki jih še pripravljajo in obnavljajo, da bodo lahko služili ljudem, ki iščejo pomoč.

 

Višek skupnega praznovanja je bila sveta maša, pri kateri so razmišljali, kako še naprej uresničevati naše skupno poslanstvo – pomoč ubogim. V pridigi je g. Peter ob dnevni božji besedi spodbudil, da ostajamo zvesti v malih stvareh, da bi lahko ohranili pravo smer in pravi občutek za ubogega poleg nas:

 

»Kako konkretno to zgleda? Ko se med seboj pogovarjamo, naj bi bila naša beseda jasna. Če sem nekaj slišal, mi zvestoba v malem nalaga, da to tudi povem. Če se z nečem ne strinjam, mi zvestoba v malem nalaga, da o tem spregovorim. Če so moji pogledi drugačni, mi zvestoba v malem nalaga, da jih skušam z bližnjimi uskladiti, preveriti ob Evangeliju, v vsakdanjem življenju. Kako pa dejansko to uresničujemo? Skoraj nobena stvar se ne zdi dovolj pomembna, da bi se ob njej ustavili. Če smo nekoga prizadeli, zamahnemo z roko; če smo nekaj izvedeli, pa nam ne paše, se zlažemo, da tega ne vemo; če vidimo, da bomo z nečim pridobili aplavz, se zlažemo, da ga pridobimo itd.«

 

Praznovanje se je nadaljevalo s slavnostnim kosilom. Kosilu je sledila torta, ki jo je spekla kuharica Alenka in domači piškoti, ki so jih otroci pridno napekli med ogledom Grada. Skupno druženje se je zaključilo s pesmijo in molitvijo v cerkvi Žalostne Matere Božje. V spomin na lep dogodek, ki je vsem udeležencem vlil novega veselja in poguma na poti služenja ubogim, so otroci razdelili še okrašene spominske podobice Matere Marije z otroki, sestre pa so podarile podobice z motivi svetega Vincencija, ki opravlja telesna dela usmiljenja. Skupaj so preživeli zares lep in blagoslovljen dan.

 

Naj Bog tudi v prihodnje našim skupnim prizadevanjem naklanja blagoslova, da bomo pri našem delu sledili Svetemu Duhu in tako zares pomagali vsem pomoči potrebnim.

 

(pripravila Eva P. Olivo, fotografije Katja Kovšca)