Novice

"Vsem sem postal vse"

Nedelja, 2. februarja, je bila vsebinsko bogat dan. Ne le da smo obhajali praznik Gospodovega darovanja v templju, kot vsako leto smo se tudi letos spominjali obletnice smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca (1873 – 1939). Obenem pa so v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani bile med nami prisotne tudi relikvije sv. Vincencija Pavelskega, ustanovitelja Misijonske družbe in utemeljitelja vincencijanske karizme.

 

Slovesnost se je pričela ob 16. uri z molitveno uro, pri kateri smo razmišljali o življenjski poti sv. Vincencija Pavelskega. Človek, sposoben srečanja s samim sabo in svojim uboštvom, je posvetil svoje življenje pomoči najbolj ubogim v najrazličnejših stiskah. Človek, zavedajoč se slabega stanja duhovščine v tistem času, si je prizadeval za dobro formacijo duhovnikov, da bi le-ti mogli čim bolje služiti ljudem in jih voditi k Bogu. Temu človeku je želel slediti tudi Gnidovec, ko se je v zrelih letih pridružil Misijonski družbi kot že izoblikovan in goreč duhovnik. Dva človeka, dva svetnika, dva smerokaza prave hoje za Kristusom. Le da eden izmed njiju še ni uradno priznan s strani Cerkve, zato smo vsi povabljeni k vztrajni molitvi za njegovo beatifikacijo, da bi čim prej dosegel čast oltarja.

 

Slovesno sveto mašo, ki je sledila, je ob somaševanju številnih duhovnikov vodil novi stiški opat Maksimilijan File. Udeležili so se je tudi številni romarji iz župnije Ajdovec, ki je Gnidovčeva domača župnija. Cistercijanski opat je v pridigi orisal njegovo življenjsko pot – od zglednega mladinca in gorečega duhovnika pa vse do uspešnega ravnatelja Zavoda sv. Stanislava, ki se je odločil pridružiti Misijonski družbi, da bi tam opravljal karitativno delo. A kmalu je s strani papeža Pija XI. prišlo imenovanje za skopsko-prizrenskega škofa. Šlo je za kulturno, narodnostno in versko raznoliko področje, kjer konfliktov ni manjkalo. In vendar je svetniški škof tudi v takšnih okoliščinah zmogel ljudem in Bogu služiti v skladu s svojim škofovskim geslom Vsem sem postal vse, ki je zanj predstavljal življenjsko vodilo. Moč za delovanje je črpal iz molitve in češčenja Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. To je bilo temelj njegove apostolske gorečnosti za zveličanje duš.

 

Po obhajilu se je opat File ustavil na Gnidovčevem grobu ter tam molil, da bi bil škof čim prej sprejet med blažene. Po končani sveti maši so se v molitvi na njegovem grobu ter ob relikvijah sv. Vincencija Pavelskega ustavili še številni verniki. Življenje dveh duhovnih velikanov je lahko za zgled slehernemu izmed nas. Slovesnosti je sledila pogostitev v Študentskem domu Vincencij, kjer smo se zbrali, da med seboj v prijateljskem ozračju podelimo vtise in doživetja.