Dragi bratje in sestre!
Milost in mir Gospoda Jezusa Kristusa naj bosta vedno z nami!
Mesec september imenujemo Vincencijev mesec, ker se člani vincencijanske družine po vsem svetu pripravljamo na skupno obhajanje praznika sv. Vincencija Pavelskega. Pri tem so nam v pomoč lepota evharistije, lepo pripravljena liturgija, bogastvo Božje besede in druga molitvena srečanja. To povezuje vse veje vincencijanske družine v določeni župniji, mestu, regiji ali državi. Praznovanje pripravljamo tudi s konkretnimi dejanji duhovnih in telesnih del usmiljenja do naših gospodov in gospodarjev.
Iskreno se zahvalim in voščim vsaki veji vincencijanske družine za neverjetno ustvarjalnost in zavzetost za služenje, kar zvesto opravljate od začetka pandemije do danes in tako lajšate trpljenje, ki ga prinaša v svet COVID-19, kjer so ubogi najbolj ranljivi in vedno najhuje prizadeti. Upamo in molimo, da je najhujše glede pandemije za nami, čeprav je to v nekaterih deželah bolj resnično kot v drugih. Vendar še vedno živimo v negotovosti, saj ne vemo, kaj nas čaka jutri.
Iz dneva v dan se učimo bolje uporabljati vsa sredstva za medsebojno povezanost in sodelovanje. Vendar pa vedno čutimo potrebo po osebnem srečanju, po skupnih srečanjih in druženjih, kot je to bilo pred začetkom pandemije. Po doživljanju te dolgotrajne izoliranosti, oddaljenosti in prepovedi srečevanj, je naša srčna želja po osebnih srečanjih in druženjih toliko večja.
Čeprav je Vincencij napisal nad 30.000 pisem, kar je bil takrat bistveni način komuniciranja, so bili njegovi dnevi polni srečanj s posamezniki in skupinami; ob tem je visoko cenil ponovitev premišljevanj in konferenc, kar je povezovalo sobrate in sestre.
Ko govorim o povezanosti, želim poudariti tri področja, o katerih sem govoril že v preteklosti. Zelo veliko je že bilo narejenega, vendar nam ostaja še veliko dela, da bi dosegli cilj, ki smo si ga zastavili na teh področjih. To tokrat zopet omenjam, v iskrenem prepričanju, da bomo cilje, ki smo si jih zastavili, dosegli z večjo medsebojno povezanostjo in sodelovanjem. To so cilji za določena področja, ostala bodo sledila tako rekoč sama po sebi. Če bo temu tako, bo ob novi ideji, ki se je bomo v prihodnje lotili skupaj, lažje zbližati vseh 160 vej.
- Mednarodni svet vincencijanske družine v vseh 162 državah, kjer je vincencijanska družina navzoča.
Urad vincencijanske družine (VFO) si zelo prizadeva, da bi dosegli naslednji cilj: do leta 2022 naj bi imela vsaka od 162 držav svoj Narodni svet vincencijanske družine.
Kdo naj bo v Narodnem svetu? Predstavniki vseh vej vincencijanske družine v državi. Nobena skupina ne sme biti izpuščena, naj bo majhna ali velika; vsaka se naj počuti kot del iste družine. Če je država velika, se lahko osnujejo regionalni sveti vincencijanske družine, ali v velikih mestih tudi krajevni sveti, kot je to že v nekaterih državah. Vendar morajo biti vsi ti med seboj povezani pod vodstvom narodnega sveta.
Obračam se na skupine v državi, regiji ali mestu, ki že dalj časa obstajajo in imajo več izkušenj kot druge, da se povežejo različni predstavniki vincencijanskih družin. Tisti, ki že imajo izkušnje, naj povabijo ostale skupine in ustanovijo svet, v katerem bo imela vsaka veja svoje mesto. Potem naj skupaj načrtujejo različne podvige in se med letom srečujejo. Spodbujam narodni svet, da večkrat letno načrtuje srečanja, da boste tako razvili in okrepili medsebojno sodelovanje in večjo povezanost vincencijanske družine.
Vincencij je zelo poudarjal pomen sodelovanja pri zamislih, ki jih imajo drugi in so v sozvočju z namenom Misijonske družbe. Seveda je ob tem predvideval tudi predsodke, ki bi jih lahko imeli nekateri člani: »Nekateri v Družbi bi mogli reči: ‘Gospod, jaz sem tukaj za evangelizacijo ubogih, ti pa želiš, da delam v semeniščih.« … »Prav je, da tako delamo, gospod, a zakaj naj bi služili hčeram krščanske ljubezni?« … »Ti najdenčki, zakaj se obremenjevati z najdenčki? Ali nimamo že dovolj dela?« Vincencij pravi, da so tisti, ki bi se branili takšnega dela in sodelovanja, »ljudje ozkega obzorja, ki nimajo vizije in so brez načrtov za določene okoliščine, pred katerimi se zapirajo, da tako rečem, ostajajo na enem mestu; ne marajo zapustiti svojega in če jim pokažeš nekaj izven njihovega pogleda, da bi vsaj spregledali, se takoj obrnejo nazaj k svojemu, kot se povleče polž v svojo hišico.«
Povabim vas, da naredite, kar je mogoče, da srečanja, načrtovanja in spodbude ne bodo omejeni le na dve ali tri veje ali le na določeno državo, regijo ali mesto, temveč naj vključujejo vse veje vincencijanske družine. Ko enkrat ena ali druga veja pride z določenim predlogom in povabi k sodelovanju ostale veje, ji bodo te prav gotovo tudi sledile.
- Odgovor na naravne katastrofe, vojne in druge nesreče, ki ga daje celotna vincencijanska družina.
V vincencijanski družini moramo priti do nekega sistema na mednarodni, narodni, regijski in krajevni ravni, da bi na naravne katastrofe, vojne in druge nesreče odgovorili učinkovito, kot zmoremo. Seveda ne kot posamezna veja, temveč skupaj kot celotna vincencijanska družina. V tej smeri smo že začeli razmišljati in delovati v okviru Izvršnega odbora vincencijanske družine (VFEC).
Preteklo leto smo skupaj, kot ena mednarodna družina, pomagali prizadetim od COVID-a 19, kakor tudi ob tragični eksploziji v Bejrutu. Izvršni odbor (VFEC) je v sodelovanju s svetom Famvim – Združenje brezdomcev (FHA) organiziral kampanjo v pomoč tisočem brezdomcev v glavnem mestu Libanona. Pomoč so dobili preko narodnega sveta vincencijanske družine v Libanonu. Koordinator za to je bil njihov narodni predsednik.
Leta 1649 je Marseille prizadela kuga. Ko je Vincencij izvedel, da je umrl g. Brunet in njegov laiški pomočnik de la Coste, je na krizo hitro odgovoril s pismom Antonu Portailu: »Vojvodinja d’Aguillon je obljubila poslati pet tisoč ‘livres’ … Če potrebujete več denarja, mi sporočite; nekaj ga lahko pošljemo takoj, če pa je potrebno, bomo prodali križe in kelihe, da vam bomo pomagali.«
Z ustanovitvijo in okrepitvijo narodnih svetov vincencijanske družine v vseh 162 državah, kjer smo že navzoči, bomo imeli na terenu ekipe za sodelovanje na mednarodni ravni, ki bo tako postala tista moč, na katero bodo lahko računali ubogi v svetu. Vsaka posamezna veja, naj bo mala ali velika, ima svojo neprecenljivo vrednost v tem čudovitem mozaiku vincencijanske družine.
- Famvin z Zvezo brezdomcev (FHA) in kampanja 13 hiš
Zveza brezdomcev, s kampanjo 13 hiš, je pobuda na področju dobrodelnosti. Povezuje celotno vincencijansko družino in jo je potrebno tako priporočati ter razširjati, da bo dosegla srce slehernega člana za sodelovanje. Kampanja 13 hiš je naš edinstven projekt. Zato ga je treba pospeševati in razširiti med vse člane vincencijanske družine v 162 državah tako, da nobena veja ne bo ostala nedejavna. V vseh kotičkih sveta, kjer služimo, naj pri tem projektu dejavno sodelujejo.
Doslej se je v kampanjo 13 hiš aktivno vključilo 44 vej vincencijanske družine. Navzoča je torej v 44 državah. Zgrajenih je bilo 1826 hiš. Pomoči je bilo deležnih 6628 ljudi. Upali smo, da bo do lanskega praznika sv. Vincencija še veliko več združenj in vej, ki bodo v tej kampanji aktivno delovale na en ali drugi način, vendar naš cilj ni bil dosežen. Pred nami je torej še dolga pot.
Po svetu močno narašča število ljudi, ki živijo na ulici ali tudi drugače na pragu revščine; tu so begunci, ki so morali zapustiti svoje domove in živijo v skrajno nezdravih razmerah, kakor tudi ljudje, ki jih je po vsem svetu prizadel Covid-19. Potrebe so neizmerne in usklajen odgovor na to je bolj potreben, kot je bil kdaj koli prej.
Sedanji čas nas spominja na stanje, ki ga je doživljal Vincencij med »Frondo«, ko je za pomoč pregnanim ljudem organiziral misijonarje, posameznike in druge cerkvene skupine. Sobratom na Poljsko je pisal: »Okrog 800 deklet, begunk, je dobilo streho v privatnih hišah, kjer zanje skrbijo in jih poučujejo. Si lahko predstavljate, koliko hudega bi se zgodilo, če bi bile prepuščene ulici! V eni hiši v predmestju Pariza, v Saint-Denis, jih živi sto. Na podoben način bomo rešili redovnice s podeželja, ki jih je vojska razgnala in pregnala v Pariz. Nekatere so na ulici, druge živijo v čudnih okoliščinah, nekatere so pri sorodnikih. Ker so razpršene povsod in v nevarnosti, jih želimo nastaniti v samostanu, pod vodstvom Hčera sv. Marije. To delo bo Bogu gotovo všeč!«
Kot sem napisal v prejšnjem pismu, moramo čim prej priti do zaključka, da do brezdomstva ne smemo pristopati individualno, po eni osebi ali po eni sami veji, temveč kot vincencijanska družina na krajevni, narodni in mednarodni ravni. Vsaka veja lahko, s svojo zgodovino v služenju brezdomcem, s svojim izkustvom, znanjem in s sredstvi, učinkovito sodeluje pri vzpostavljanju dejanske pomoči ubogim.
Zaradi tega želim povabiti tiste veje vincencijanske družine, ki tega še niso storile, da postanejo aktivne sodelavke v projektu za brezdomce in stopijo v stik s članico koordinacijskega odbora, gospo Yasmine Cajuste, fha.info@famvin.org, ki vam bo poslala potrebna pojasnila in informacije. Obiščete lahko tudi njihovo spletno stran: vfhomelessalliance.org.
Vsakemu članu vincencijanske družine po svetu želim veliko milosti ob prazniku svetega Vincencija. Brezmadežna Devica Marija s čudodelno svetinjo, vsi naši sveti, blaženi in častitljivi Božji služabniki vincencijanske družine, naj posredujejo za nas in nas navdihujejo na poti širjenja krščanske ljubezni po vsem svetu!
Vaš brat v sv. Vincenciju
Tomaž Mavrič CM
generalni superior