Novice

O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

V Vincencijanski družini se danes spominjamo prikazanja brezmadežne Device Marije sestri Katarini Labouré, 27. novembra 1830, v kapeli materne hiše Hčera krščanske ljubezni v Parizu. Ta dogodek pomeni rojstvo čudodelne svetinje in vzklika O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

 

Sporočilo vere

V svetinji je povzeto bistvo krščanske vere:

* Božji Sin je postal človek, da bi nas s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil.

‑ V svet, ki je Božje delo, se je vrinil greh, ki je človekovo delo.

‑ Kristus nas je odrešil s svojim križem.

 

* Cerkev je Božje ljudstvo:

– Vanjo so poklicani vsi ljudje brez razlike (zemeljska obla).

‑ Nekdanje »Božje ljudstvo« z dvanajstimi rodovi je nadomestila Cerkev, ki ji je Kristus postavil temelje na Petru in drugih apostolih (dvanajst zvezd).

‑ To novo ljudstvo je danes na poti proti resnični obljubljeni deželi, nebesom.

 

* Marija ima izredno mesto v Božjem načrtu:

‑ Bila je spočeta brez madeža izvirnega greha.

‑ Ni je mogoče ločiti od Jezusa, ki nam ga je dala in h kateremu nas vodi (črka M).

‑ Z njim je trpela za nas (prebodeno srce).

‑ Pred nami stoji v svoji slavi kot vsa odrešena (»Videla sem jo lepo, v njenem najlepšem …«) in kot naša srednica (žarki).

 

Sporočilo upanja

Svetinja nas utrjuje v upanju:

* Z upanjem prihajamo vedno bliže Kristusu. Po tej kreposti raste Kristus v nas.

‑ Marija je povedala: »Tisti, ki bodo nosili to svetinjo, bodo prejeli velike milosti.« Zato smo v pričakovanju teh milosti veseli in svoje veselje izžarevamo.

 

* Naše upanje je zasidrano v Kristusovi dobroti. Ko molimo: »… prosi za nas, ki se k tebi zatekamo«, vemo, da nas bo Marija, ki jo prosimo, izročila v Kristusove dobrotne roke.

 

* Z vsako molitvijo izražamo svoje zaupanje, zlasti s prosilno molitvijo:

‑ Marija nam kot »mati lepe ljubezni in svetega upanja« narekuje, za kaj naj prosimo: predvsem za božje kraljestvo v nas (osvoboditev od greha), drugo nam bo navrženo. Rekla je: »Žarki, ki ne dajejo svetlobe, pomenijo milosti, za katere me nihče ne prosi.«

‑ Marija, ki je vsa Božja, nas spodbuja tudi, da mora biti »gonilna sila« naše molitve Kristusov Duh.

 

Sporočilo ljubezni

Čudodelna svetinja nam govori:

* O ljubezni Boga, našega Očeta, do nas:

‑ Deli nam neštete milosti: »Prihajajte pred ta oltar, tu boste vsi prejemali milosti.«

‑ Kraj te ljubezni je Kristusovo srce, ranjeno s sulico in obdano s trnjem.

 

* O ljubezni, ki jo Gospod pričakuje od nas v povračilo:

‑ Svetinja nam je bila dana v začetku dobe, ki je bila zaverovana v znanost in razkristjanjena.

‑ Spominja nas, da v tem stehniziranem svetu ne smemo izgubiti izpred oči nadnaravnega namena človeštva. »Prikril si to modrim in razumnim in razodel malim.«

 

* O ljubezni, ki jo moramo imeti drug do drugega:

‑ V Jezusu Kristusu smo vsi otroci istega Očeta in imamo Marijo za mater.

‑ Marija, ki ji je pri srcu le naše dobro in naše zveličanje, nas uči »nositi bremena drug drugega«.

 

* O veliki nalogi, da moramo biti apostoli:

‑ Ali ni že sama svetinja izredno sredstvo apostolata?

 

Čudodelna svetinja je torej katekizem, ki je vsem dostopen: je »audio‑vizuelno sredstvo«, še preden se je o njem govorilo … Uči nas vere, če jo le res nosimo in razširjamo, vendar ne kot nekakšno magično sredstvo, ki bi prinašalo srečo ‑ temveč da jo nosimo z vero in ljubeznijo.

 

O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!