V Vincencijanski družini se danes spominjamo prikazanja brezmadežne Device Marije sestri Katarini Labouré, 27. novembra 1830, v kapeli materne hiše Hčera krščanske ljubezni v Parizu. Ta dogodek pomeni rojstvo čudodelne svetinje in vzklika O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!
Sporočilo vere
V svetinji je povzeto bistvo krščanske vere:
* Božji Sin je postal človek, da bi nas s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil.
‑ V svet, ki je Božje delo, se je vrinil greh, ki je človekovo delo.
‑ Kristus nas je odrešil s svojim križem.
* Cerkev je Božje ljudstvo:
– Vanjo so poklicani vsi ljudje brez razlike (zemeljska obla).
‑ Nekdanje »Božje ljudstvo« z dvanajstimi rodovi je nadomestila Cerkev, ki ji je Kristus postavil temelje na Petru in drugih apostolih (dvanajst zvezd).
‑ To novo ljudstvo je danes na poti proti resnični obljubljeni deželi, nebesom.
* Marija ima izredno mesto v Božjem načrtu:
‑ Bila je spočeta brez madeža izvirnega greha.
‑ Ni je mogoče ločiti od Jezusa, ki nam ga je dala in h kateremu nas vodi (črka M).
‑ Z njim je trpela za nas (prebodeno srce).
‑ Pred nami stoji v svoji slavi kot vsa odrešena (»Videla sem jo lepo, v njenem najlepšem …«) in kot naša srednica (žarki).
Sporočilo upanja
Svetinja nas utrjuje v upanju:
* Z upanjem prihajamo vedno bliže Kristusu. Po tej kreposti raste Kristus v nas.
‑ Marija je povedala: »Tisti, ki bodo nosili to svetinjo, bodo prejeli velike milosti.« Zato smo v pričakovanju teh milosti veseli in svoje veselje izžarevamo.
* Naše upanje je zasidrano v Kristusovi dobroti. Ko molimo: »… prosi za nas, ki se k tebi zatekamo«, vemo, da nas bo Marija, ki jo prosimo, izročila v Kristusove dobrotne roke.
* Z vsako molitvijo izražamo svoje zaupanje, zlasti s prosilno molitvijo:
‑ Marija nam kot »mati lepe ljubezni in svetega upanja« narekuje, za kaj naj prosimo: predvsem za božje kraljestvo v nas (osvoboditev od greha), drugo nam bo navrženo. Rekla je: »Žarki, ki ne dajejo svetlobe, pomenijo milosti, za katere me nihče ne prosi.«
‑ Marija, ki je vsa Božja, nas spodbuja tudi, da mora biti »gonilna sila« naše molitve Kristusov Duh.
Sporočilo ljubezni
Čudodelna svetinja nam govori:
* O ljubezni Boga, našega Očeta, do nas:
‑ Deli nam neštete milosti: »Prihajajte pred ta oltar, tu boste vsi prejemali milosti.«
‑ Kraj te ljubezni je Kristusovo srce, ranjeno s sulico in obdano s trnjem.
* O ljubezni, ki jo Gospod pričakuje od nas v povračilo:
‑ Svetinja nam je bila dana v začetku dobe, ki je bila zaverovana v znanost in razkristjanjena.
‑ Spominja nas, da v tem stehniziranem svetu ne smemo izgubiti izpred oči nadnaravnega namena človeštva. »Prikril si to modrim in razumnim in razodel malim.«
* O ljubezni, ki jo moramo imeti drug do drugega:
‑ V Jezusu Kristusu smo vsi otroci istega Očeta in imamo Marijo za mater.
‑ Marija, ki ji je pri srcu le naše dobro in naše zveličanje, nas uči »nositi bremena drug drugega«.
* O veliki nalogi, da moramo biti apostoli:
‑ Ali ni že sama svetinja izredno sredstvo apostolata?
Čudodelna svetinja je torej katekizem, ki je vsem dostopen: je »audio‑vizuelno sredstvo«, še preden se je o njem govorilo … Uči nas vere, če jo le res nosimo in razširjamo, vendar ne kot nekakšno magično sredstvo, ki bi prinašalo srečo ‑ temveč da jo nosimo z vero in ljubeznijo.
O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!