Pod Misijonsko hišo Toronto spadajo sobratje iz treh kanadskih župnij: Župnija Marija Pomagaj in Župnija Brezmadežne s čudodelno svetinjo (obe v Torontu) ter Župnija sv. Vladimira v Montrealu.
Ob koncu druge svetovne vojne so se številni Slovenci umaknili na Koroško in v Italijo iz strahu pred komunističnimi nasiljem, od tam pa so emigrirali v Argentino ali v Kanado. Leta 1947 je prispela prva skupina beguncev v Toronto, v naslednjih letih vedno novi. Toronto je bil glavni cilj priseljevanja, saj je postajal zelo važen industrijski center. Pridružili so se jim tudi lazaristi, ki so prevzeli duhovno oskrbo za rojake. Ob nedeljah so najprej imeli sv. mašo v različnih cerkvah, kmalu pa so si zastavili cilj: slovenska župnija. V ta namen so začeli prirejati družabne prireditve in zbirati darove. Kupili so zemljišče in 10. februarja 1953 je torontski nadškof kardinal McGuigan že ustanovil slovensko župnijo Marija Pomagaj (Our Lady Help of Christians). Na novo cerkev z dvorano, ki jo je blagoslovil torontski nadškof kardinal James C. McGuigan, so morali počakati še eno leto. Za poživljanje vere in verskega življenja so sobratje uvedli duhovne obnove (misijoni) pred božičem in veliko nočjo, duhovne vaje in župnijska romanja. Z ustanovitvijo župnije so nastale še sledeče organizacije: Katoliška ženska liga, Vincencijeva konferenca, Baragov misijonski krožek, Marijina legija, Skavti in skavtinje, Slovenska šola (1953), Mladinski klub, Mladinski pevski zbori, Moški in mešani cerkveni zbor, Župnijski pastoralni svet. Za kulturno in družabno življenje so v župniji skrbeli pevski zbori, gledališka društva in plesne skupine.
Med leti 1955 in 1980 je bila Župnija Marije Pomagaj zelo cvetoča slovenska župnija, potem pa se je število župljanov začelo zmanjševati, ker so se začeli župljani preseljevati v zahodni predmestni del Toronta (New Toronto, Etobicoke), kjer so bile boljše možnosti za zaposlitev. Za te ljudi sta bili slovenska cerkev in župnija v središču mesta precej daleč, zato se je pokazala potreba po novem duhovnem središču v tem delu mesta. Dne 1. septembra leta 1960 je bila tako ustanovljena župnija Brezmadežne s čudodelno svetinjo (Our Lady of the Miraculous Medal, Slovenian), prihodnjo leto pa so dogradili še cerkev, ki jo je blagoslovil torontski pomožni škof Francis Allen 28. maja 1961. Že pred ustanovitvijo župnije je bila ustanovljena slovenska šola, po ustanovitvi pa še druge organizacije: Cerkveni odbor, Cerkveni pevski zbor, Ženska liga, Društvo najsvetejšega imena Jezusovega, Skavti in skavtinje, Plesne skupine. Zaradi preseljevanja Slovencev iz središča mesta v to predmestje Toronta, se je težišče pastorale lazaristov med kanadskimi Slovenci prevesilo v Župnijo Brezmadežne, ki je kmalu zaslovela kot največja slovenska župnija v Kanadi. Za poglabljanje verskega življenja so uvedli duhovne obnove (misijoni) pred božičem in veliko nočjo.
Na pristavi pri Boltonu, kjer je nastalo Slovensko letovišče, sta obe slovenski torontski župniji organizirali procesijo na praznik Sv. Rešnjega Telesa in sv. Rešnje Krvi (Telovo). Za poživitev verske kulture so bili uvedeni tako imenovani Katoliški dnevi, za boljše poznanje svetniškega kandidata, misijonarja in škofa Friderika Baraga, pa Baragovi dnevi.
Lazaristi pa vodimo tudi župnijo sv. Vladimira v Montrealu, torej v frankofonskem delu Kanade. 22. avgusta 1963 je društvo ASC (Association Slovène Catholique) kupilo cerkev, ki je bila v lasti Slovakov, župnija pa je polno zaživela 1. januarja 1964 – od tega dne se namreč vodijo župnijske knjige. V župniji so od novembra 1968 do avgusta 1980 delovale Marijine sestre čudodelne svetinje. Skrbele so za lepoto Božje hiše, pazile župljanom otroke (vrtec), pomagale v slovenski šoli in pri verouku ter gospodinjile župniku. Ker je bila župnijska cerkev stara in poškodovana ter brez ustreznega parkirišča, je župnija leta 1982 v mestu kupila poslovno zgradbo z namenom, da jo preuredijo v cerkev in župnijski center. Novo cerkev je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger v nedeljo, 11. septembra 1983. Župnija sv. Vladimira šteje okrog 360 družin, ki živijo na področju štirih škofij (Montréal, Saint-Jean-Longueuil, Valleyfield in Joliette). Župnija ima pristavo (farmo) v L’Epiphanie, okrog 50 km severovzhodno od župnijske cerkve. Na pristavi je v poletnem času ob nedeljah redno sv. maša. Tu župnija organizira procesijo na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Sv. Rešnje Krvi (Telovo), Slovenski dan, družabne prireditve in piknike.
Slovenski lazaristi v Kanadi smo izdajali dvomesečnik z imenom “Božja beseda” (The Word of God), namenjen Slovencem v Kanadi, da bi jih medsebojno povezal ter utrjeval v veri in slovenstvu.
SUPERIOR: Leopold Charles Valant
NASLOV: Vincentian Fathers, 739 Brown’s Line M8W 3V7 Etobicoke, Ont.
TELEFON: (416) 255-2721
E-POŠTA: leopoldvalant@yahoo.com
SPLETNA STRAN: ourladyofmm.com
