Na Mirenskem Gradu smo v sredo, 15. oktobra 2025 gostili Brezdomiado – tradicionalno družabno srečanje organizacij, ki delujejo na področju brezdomstva in njihovih uporabnikov. Dogodek že vrsto let poteka na različnih lokacijah po Sloveniji, letos pa je bila organizacija zaupana našemu Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Srečanje je na Grad privabilo okoli 140 brezdomcev in zaposlenih iz dvanajstih organizacij. Udeleženci so prišli z vseh koncev Slovenije: Murske Sobote, Ptuja, Maribora, Slovenj Gradca, Velenja, Celja in Ljubljane ter iz Kopra, Pirana, Ajdovščine in Nove Gorice.
Zbrane je najprej pozdravil gostitelj srečanja in predsednik društva dr. Peter Žakelj: »Tako kot smo iz različnih koncev, smo si v marsičem različni. Želim si, da bi razlike ne bile razlog za konflikte, ampak priložnost za medsebojno bogatenje. Eno nam je vedno vsem skupno: želimo si sprejetosti, topline in doma … Zgodovina Mirenskega Grada žal govori o obojem: o tem, kako lahko različnosti prinesejo spopade in vojne, na drugi strani pa bogastvo in rast. Grad želi biti dom za vsakega, ki sem pride, pa naj bo naključen obiskovalec, romar ali brezdomec. Verjamemo, da je mogoče graditi dom za vse.«
Prisotne sta pozdravila tudi župan Občine Miren-Kostanjevica, g. Mauricij Humar, in predstavnica Mestne občine Nova Gorica z oddelka za družbene dejavnosti, ga. Marinka Saksida, ki sta izrazila podporo tovrstnim dejavnostim.
Sledil je najpomembnejši del Brezdomiade – tekmovanje v različnih igrah. Udeleženci so se lahko pomerili v šahu, remiju in taroku, v igri človek, ne jezi se, pa tudi v namiznem nogometu, namiznem tenisu in pikadu. Za dodatne točke in popestritev so tekmovali tudi v zabijanju žebljev, hokeju na travi ter cikanju jajc, ki je tradicionalna velikonočna igra in ima v Mirnu posebno mesto. Med tekmovalci ali sodniki so bili tudi zaposleni, kar je še okrepilo občutek povezanosti.
Po odličnem kosilu smo razglasili rezultate in najboljšim tekmovalcem v vsaki kategoriji podelili medalje. Dan smo zaključili z izročitvijo plaket vsem sodelujočim organizacijam v znak zahvale za njihovo predano delo in trud, s katerim že vrsto let prinašajo toplino, spoštovanje in košček doma najbolj ubogim.
Ob vsem lepem nismo mogli spregledati dejstva, da smo bili na srečanju edina organizacija, ki znotraj Cerkve neposredno pomaga brezdomnim osebam. To je za nas zelo boleče in zaskrbljujoče. Čeprav tudi sedanji papež Leon XIV. s svojo prvo okrožnico postavlja uboge v središče Cerkve, imamo v društvu občutek, da v Sloveniji te spodbude zelo težko udejanjamo. S papežem delimo prepričanje, da je prenova Cerkve mogoča le, če bomo uboge postavili v središče našega delovanja. Seveda so brezdomci le en vidik človeške revščine, a zdi se, da se občutek za uboge kljub mnogim spodbudam papežev v zadnjih letih ne krepi. Kljub temu nas tokratno srečanje navdaja z veseljem, da lahko tudi brezdomci doživljajo veselo sporočilo evangelija in smo vsi skupaj romarji upanja.
Janja Završnik
Foto: Danijel Olivo
