V Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote so za brezdomce v Ljubljani in v Novi Gorici ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili praznični program. V petek, 7. februarja, so na slovesni prireditvi predstavili poezijo, razmišljanja in likovna dela brezdomcev. Vsebino so popestrile glasbene točke prostovoljcev in skupno petje vseh zbranih.
Rdeča nit letošnje slovesnosti sta bili besedi dom in upanje. Bili sta vodilo ustvarjalnih in pogovornih delavnic, na katerih so brezdomci ustvarjali in se tako pripravljali na praznik. Razmišljali so o tem, kaj jim predstavlja dom, kaj jim upanje jemlje ali daje. Nastala so raznolika literarna in likovna dela, ustvarjena z grafično tehniko monotipije.
Anže je o domu napisal: “Kaj naj rečem o domu, če ga pa nimam?! Ta, ki mi je ponujen, mi pomeni prostor zasebnosti, sprejetosti, bližine ljudi, ki jim zaupam. Mislim širše, ne samo v nastanitvi, ampak vse vas v dnevnem centru. Vaša podpora mi je edino upanje, da ne obupam. Ob pomoči osebja in prostovoljcev se lahko spet odločam za nove korake v smeri osvobajanja.”
Tema o domu je za brezdomce zelo težka, saj doma nimajo oziroma so spomini nanj pogosto boleči. Je pa zato v njih toliko bolj živo hrepenenje po domu, kar se odraža tudi v delih. V njih so izrazili bolečino, pa tudi zavedanje, da dom ni le streha nad glavo, temveč tudi pristna bližina in odnos, v katerem se vsak počuti sprejetega in varnega. Njihova umetniška dela tako lahko nagovarjajo vsakogar, saj v sebi vsi nosimo enaka hrepenenja.
Pomembno sporočilo skupnega ustvarjanja in same prireditve so brezdomci, prostovoljci in zaposleni našli tudi v tem, da je dom nekaj, kar lahko gradimo skupaj. Nihče ni žrtev svoje usode, ampak lahko ustvarja nekaj lepega zase in za bližnjega.
O tem je v svoji pesmi razmišljala tudi Ateja:
Ljubezen je upanje.
In dajanje.
Ne samo vzemanje.
Boljše je prejemanje.
Lahko samo pridobiš.
Upanja ne izgubiš,
če za drugega poskrbiš
in se okrog sebe ne vrtiš.
Nastalo je veliko pesmi in razmišljanj, ki so skupaj z likovnimi deli razstavljena v dnevnem centru. S svojimi deli so posredovali preprosta, a zelo aktualna sporočila za današnji čas. Hkrati pa so izpovedi tudi vir upanja in poguma za vse nadaljnje korake na poti iskanja in ustvarjanja doma.
Nuša Zavašnik, Društvo prostovoljcev VZD
Fotograf Miha Kopač
