Glavno poslanstvo – karizmo Družbe – je Ustanoviteljica s. Leopoldina BRANDIS (1815–1900) označila takole: »Kakor je nekdaj Marija hitela čez hribe, da bi ljubeče stregla svoji teti Elizabeti, tako naj sestre hitijo v stanovanja bolnikov, da jim bodo v telesno in duhovno pomoč.« Za geslo pa nam je dala Marijine besede: »Glej, dekla sem Gospodova!« ki nas usmerjajo v marijansko duhovnost in ponižno služenje bližnjim zlasti najbolj ubogim. Navodilo sv. Vincencija Pavelskega (1581–1660): »Ljubimo Boga v potu svojega obraza in z delom svojih rok«, velja tudi za nas. Po duhu vere in ljubezni je tako vsako delo, pa naj bo še tako neznatno, božja služba, saj v ubogih gledamo Kristusa, ki je rekel: »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40) To pa je tudi naše skupno poslanstvo v Cerkvi, tako v domovini kot po svetu.
Družba je nastala na slovenskih tleh, 16. julija 1878 v Ljubljani, razlog za to, da je vizitatorica graške province usmiljenih sester m. Leopoldina Brandis začela zbirati »bolniška dekleta«, pa je bil zelo praktične narave. Sestram usmiljenkam takratna redovna pravila niso dovoljevala ostajati pri bolnikih čez noč, zato je m. Brandis začela vzgajati dekleta, ki so bila pripravljena zapustiti vse in se z materinsko ljubeznijo posvetiti najbolj zapuščenim in bolnim v njihovih stanovanjih. Pozneje jim je napisala tudi kratko Življenjsko pravilo. Pred II. svetovno vojno je tako približno 60 % sester delovalo v privatni strežbi pri bolnikih. Prav zaradi te posebnosti se je Družba hitro širila po vsem ozemlju takratne Jugoslavije ter v druge države. Danes smo tako prisotne v devetih državah sveta in imamo dve samostojni provinci – Slovensko in Hrvaško, rodovitna tla pa je naša Družba našla tudi v Afriki, kjer imamo sedaj že štiri postojanke Marijinih sester – domačink.
Prva dekleta, ki jih je začela zbirati s. Leopoldina, so bila izmed Otrok Brezmadežne, zato je čudodelna svetinja ostala za Marijine sestre pomembno sredstvo milosti, njena molitev »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo«, pa nas spremlja vsak trenutek našega življenja.
Danes so nam odprta vrata v najrazličnejša področja kjer lahko lajšamo duhovno in telesno uboštvo: bolnišnice, domovi za ostarele, strežba na domu, pomoč invalidom, brezdomcem, odvisnikom. Nismo pa dejavne samo na karitativnem področju, ampak smo tudi vpete v župnijsko pastoralo, saj tudi poučujemo verouk ter stojimo ob strani mladim in družinam v stiski, poleg tega pa tudi z duhovnimi vajami usmerjamo mlade k pravim vrednotam in poglabljanju prijateljstva z Jezusom…. Da, dela je veliko, delavcev pa malo!
Za svoje delo se sestre usposabljajo največ v zdravstveni šoli, nekatere na pedagoški ali teološki fakulteti in v raznih poklicnih šolah.
Zaupano nam je poslanstvo, ki presega naše zgolj človeške moči, zato je sestrski delovni dan tako razdeljen, da je dovolj časa tudi za molitev, kamor v prvi vrsti spada vsakdanja sv. maša, meditacija, molitev brevirja, rožni venec, duhovno branje. Mesečna enodnevna duhovna obnova in letne duhovne vaje, življenje v skupnosti, razvedrilo, občasna srečanja tudi z drugimi redovnicami in župnijskimi skupnostmi so svetli trenutki, ki nas duhovno bogatijo, povezujejo in osrečujejo. Če ne verjamete pa pridite pogledat!
VRHOVNA PREDSTOJNICA: s. Kristina Rihar MS
NASLOV: Hrenova 10, 1000 Ljubljana
TELEFON: 01/422-46-50
E-POŠTA: ms.vrhovno.vodstvo@rkc.si INFO: marijine-sestre.rkc.si