Misijonska hiša na Maistrovi ulici 2 v Ljubljani je provincialna, vzgojna, gostoljubna in pastoralno dejavna hiša.
Provincialna hiša lazaristov na Maistrovi 2 v Ljubljani ni od nekdaj sedež slovenske province Misijonske družbe. Pred prvo svetovno vojno, v Avstro-Ogrskem cesarstvu so bili slovenski lazaristi del avstrijske province, ki so jo poleg Avstrijcev sestavljali še lazaristi iz Madžarske in Slovaške, njen sedež pa se je od leta 1853 nahajal v Gradcu, čeprav so lazaristi v Avstrijsko cesarstvu prišli najprej v Celje 1852. Po razpadu monarhije smo Slovenci leta 1919 postali samostojni. Jugoslovanska provinca Misijonske družbe, kakor se je glasilo novo ime, je imela svoj sedež na Taboru 12 v Ljubljani, poleg cerkve Srca Jezusovega. Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni in revoluciji tudi lazaristom odvzela velik del imetja, tudi hišo na Taboru 12, tako da se je sedež province moral leta 1952 preseliti v Beograd, od tam pa leta 1960 v Gornje Vrapče pri Zagrebu, kamor smo lazaristi prišli zlasti po naklonjenosti zagrebškega nadškofa dr. Franja Šepera. Leta 1967 je provinca kupila hišo na Maistrovi 2, kamor so se naslednje leto naselili bogoslovci z ravnateljem in samo dve leti kasneje, 14. 10. 1969, je bil v sedanjo hišo na Maistrovi 2 prenesen sedež province, kjer je še danes.
Jugoslovanska provinca se je leta 1992 preimenovala v Slovensko provinco, vodi pa jo vsakokratni vizitator. Provinca ima svoje skupnosti še v Šentjakobu ob Savi, na Mirenskem Gradu, v Celju, v Novemgradu na Dobri (Hrvaška), v Beogradu, v Lanusu in Barilochah (Argentina) ter v Torontu in Montrealu (Kanada).
Misijonska hiša na Maistrovi 2 ni samo provincialna hiša, ampak tudi vzgojna hiša, saj v njej prebivajo tudi bogoslovci, ki študirajo teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Trenutno v njej živi sedem bogoslovcev, od tega štirje Malgaši, dva Vietnamca in en Slovenec, ki s svojo različnostjo in edinstvenostjo skupnosti dajejo poseben pečat.
Poleg tega nudi hiša gostoljubje sobratom in drugim, ki prihajajo v Ljubljano za krajši čas. Do sedaj je hiša gostila številne pomembne ljudi – med njimi so bili Jorge (Jurij) Mario Bergolio (sedanji papež Frančišek), vietnamski škof in kardinal, častitljivi François-Xavier Nguyên Van Thuán, sobrat misijonar Peter Opeka CM in mnogi drugi.
Skupnost ljubljanskih lazaristov opravlja raznoliko pastoralno delo. Sobratje duhovno oskrbujemo vernike v cerkvi Srca Jezusovega, enkrat mesečno mašujemo na Šmarni Gori, ob prvih petkih v Domu upokojencev Tabor. Vedno smo na razpolago za spoved in osebni pogovor. Eden od sobratov je vedno ravnatelj Študentskega doma Vincencij na Taboru 12. Sobrati pa delujejo tudi v različnih združenjih kot duhovni voditelji ali spremljevalci: v Združenju čudodelne svetinje, v Krščanskem bratstvu bolnikov in invalidov (KBBI), v Vincencijevi družini in v Marijanski vincencijanski mladini (MVM). Od začetkov urejamo revijo Prijatelj (revija za bolnike, invalide in njihove prijatelje), redno pa kdo od sobratov deluje tudi na Teološki fakulteti v Ljubljani. Trenutno v skupnosti bivata upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres, ki sodeluje pri vzgoji bogoslovcev, ter upokojeni ljubljanski nadškof kardinal Franc Rode.
Skupnost navdihuje misel sv. Vincencija Pavelskega, ki je sobratom položil na srce: »Ljubimo Boga, bratje moji, toda z delom svojih rok in v potu svojega obraza!«
VIZITATOR: dr. Robert Petkovšek CM
NASLOV: Maistrova ulica 2, 1000 Ljubljana
TELEFON: 01/230-24-64
E-POŠTA: cm.provincialat@rkc.si
SPLETNA STRAN: lazaristi.si
