Zgodovina Misijonske hiše Šentjakob ob Savi se začenja takoj po 2. svetovni vojni, ko smo se lazaristi znašli brez premoženja, saj nam ga je v celoti zaplenila povojna jugoslovanska komunistična oblast. Po letu 1947 v Sloveniji namreč ni bilo več materialnih in drugih pogojev za vzgojno hišo, zato so semeniščnike šolali in vzgajali v Beogradu, kjer je bil noviciat in na Hrvaškem v Zagrebu, v Gornjem Vrapču, od koder so semeniščniki obiskovali srednjo šolo ter Teološko fakulteto. Cela generacija sobratov se je s šolsko in fakultetno izobrazbo na duhovniški poklic pripravila v Zagrebu.
Leta 1962 pa se je možnost za vzgojo in izobraževanje novih kandidatov za lazariste odprla tudi v Sloveniji, ko je Družba v ljubljanski župniji Sv. Petra sprejela v duhovno oskrbo podružnico sv. Martina v Šmartnem ob Savi. V stari mežnariji, ki so jo obnovili, so uredili skromno stanovanje za bogoslovce. Ti so se vozili, najprej s kolesi nato z mopedi, na Teološko fakulteto v Ljubljani, vse dokler se leta 1968 niso preselili v Ljubljano na Maistrovo ulico 2, kjer je naša vzgojna hiša še danes. Misijonska hiša v Šmartnem ob Savi je bila ukinjena leta 1987, oba preostala lazarista pa sta se preselila na Maistrovo 2.
V povezavi z Misijonsko hišo Šmarno ob Savi je tesno povezan nastanek misijonske hiše Šentjakob ob Savi. Leta 1965 je v župniji sv. Jakob ob Savi umrl župnik, škofijski duhovnik g. Franc Ambrožič, zato so upravljanje začasno prevzeli lazaristi iz Šmartna ob Savi, od katerih pa je bil leta 1966 eden imenovan za župnijskega upravitelja, saj je ljubljanski nadškof Jože Pogačnik lazaristom izročil župnijo za nedoločen čas. Leta 1968 je bila ustanovljena samostojna misijonska hiša Šentjakob ob Savi eden od sobratov pa je postal tudi prvi župnik. Od takrat naprej župnijo sv. Jakob ob Savi vodimo lazaristi, ki smo v letih 1988–1991 upravljali tudi sosednjo župnijo Šmarno ob Savi. Slednja je bila ustanovljena leta 1986, ponovno pa je prišla pod upravo lazaristov leta 2016 in tako je ostalo vse do danes.
Sobratje misijonske hiše Šentjakob ob Savi se v vincencijanskem duhu posvečamo župnijski pastorali in duhovnemu vodenju sester usmiljenk, ki so si leta 1978 južno od župnišča zgradile hišo, kjer sta njihovo provincialno vodstvo in semenišče.
Župnija Sv. Jakob ob Savi zaobjema naselja Šentjakob, Sotesko, Pečnik, Podgorico, Dragomelj, Št. Pavel in Pšato. Župnijska cerkev sv. Jakoba Starejšega stoji na robu župnije, kjer je tudi samostan sester usmiljenk. Z drugimi zgradbami, kot so župnišče, mežnarija in kulturni dom ter s čudovitim travnatim športnim igriščem in z igralnim parkom cerkev tvori duhovno, kulturno in športno središče, kjer se odvijajo pomembni župnijski dogodki kot so obhajanje zakramentov, oratoriji, pikniki, dobrodelna misijonska tombola ter srečanja Marijanske vincencijanske mladine, Aninega sklada in drugih skupin.
Cerkev sv. Jakoba je sezidana v neoromanskem slogu in je znana predvsem po veliki leseni sohi Odrešenika, ki je delo kiparja Franca Goršeta, ter po Plečnikovi opremi (tabernakelj z večno lučjo in svečniki, velikonočna sveča, krstilnik, razpelo, tolkalo ob vhodu v zakristijo ter velik stropni lestenec). K župniji spadata tudi podružni cerkvi sv. Pavla v Šentpavlu in sv. Petra na Pšati.
SUPERIOR: Pavle Novak CM
ŽUPNIK: Matej Užmah CM
NASLOV: Šentjakob 33, 1231 Ljubljana-Črnuče
TELEFON: (01) 562 81 00
E-POŠTA:
SPLETNA STRAN: zupnijasentjakob
DRUŽBENA OMREŽJA: Facebook , Facebook (oratorij)
