Po drugi svetovni vojni so med množico slovenskih beguncev, ki so bežali pred komunisti, našli novo domovino v Argentini tudi nekateri duhovniki Misijonske družbe – lazaristi, ki smo dobili streho pri argentinskih sobratih. Tako nam je bilo lažje duhovno skrbeti za rojake, ki so prišli v nov in tuj svet. V Lanusu, ki je predmestje Buenos Airesa, je počasi začela nastajati Slovenska vas, saj so si mnogi rojaki tu kupili parcele in postavili hiše. 23. decembra 1956 smo v Slovenski vasi slovenski lazaristi odprli samostojno misijonsko hišo, ki od leta 1971 ni več spadala pod argentinsko provinco Misijonske družbe, temveč neposredno pod takratno jugoslovansko, danes pa slovensko provinco. Leta 1957 smo začeli graditi hišo za misijonarje in cerkev. Hiša je bila dograjena leta 1958, cerkev Marije Kraljice pa 1959. Leta 1968 smo cerkev temeljito obnovili. To je prva slovenska cerkev v Južni Ameriki.
Slovenski lazaristi smo zato, da bi mladi rod lažje ohranjal dediščino svojih prednikov, podprli ustanovitev Slovenske šole, ki so jo ustvarili Slovenci, povezani v Društvo Slovenska vas. V njej se ob sobotnih dopoldnevih slovenski otroci učijo v slovenščini in spoznavajo slovensko slovnico, literaturo, zemljepis in zgodovino Slovenije, poleg tega pa tu poteka tudi verouk. Drugi slovenski centri poleg tega v Lanusu, to je v Slovenski vasi, so v Buenos Airesu še v Ramos Mejii, San Martinu, San Justu, Castelarju ter Carapachayju. Nekaj slovenskih centrov je tudi izven Buenos Airesa, med drugim v Mendozi, v Barilochah, v Cordobi, v Rosariu in v Entre Riosu.
Lazaristi smo v Slovenski vasi ustanovili tudi državno-pravno župnijsko osnovno in srednjo šolo ter tudi župnijski vrtec, ki danes šteje skoraj 2000 otrok in učencev. Poleg tega smo zgradili še športno dvorano, pokriti plavalni bazen ter Misijonski zavod, ki je deloval do leta 1987, od leta 1995 pa je spremenjen v tehnično šolo. Za potrebe kulturnega življenja smo zgradili tudi tiskarno Editorial Baraga, poimenovano po misijonarju Frideriku Baragi in dom za starejše občane, v katerem so od leta 1979 do 2000 delovale Marijine sestre čudodelne svetinje.
Hiša ima pomembno vlogo za zunanje misijone. Gospod Ladislav Lenček je tu takoj po prihodu v Argentino začel z izdajanjem Katoliških misijonov, ki so do konca druge svetovne vojne izhajali v Slovenij, danes pa so jih v Sloveniji nasledila »Misijonska obzorja«. S pomočjo revije Katoliški misijoni in misijonskimi tombolami smo lazaristi vzdrževali misijonsko zavest in podpirali slovenske misijonarje. V misijone so iz Argentine odšli Jože Adamič, Franc Buh, Tomaž Mavrič, Pedro Opeka, Rado Sušnik in več laiških misijonarjev.
Pod Misijonsko hišo v Lanusu spada tudi sobrat iz San Carlos de Bariloche (ali kratko Bariloche), kraja ob vznožju Andov na jugozahodu Argentine, v katerem živi dejavna slovenska skupnost. Nekateri od rojakov so se v tem turističnem kraju proslavili kot smučarji in planinci, plezalci. Preplezali so nekatere gorske vrhove v Patagoniji, ki so bili do srednjih petdesetih let neosvojljivi. Ti rojaki so si želeli slovenskega duhovnika, zato je pastoralno skrb zanje prevzel eden od naših sobratov. Ker je slovenska skupnost majhna, je prevzel v upravo revno župnijo z barakarskimi naselji v predmestju Bariloch, kjer je bila tudi cerkev baraka. Ker je zelo delaven in podjeten, je uspel v rekordnem času zgraditi lepo cerkev in župnijski dom. Ob delu na tej župniji duhovno oskrbuje tudi slovensko skupnost.
SUPERIOR: Branko Jan CM
ŽUPNIK: Antonio Burja CM
NASLOV: Padres Vicentinos, Mons. Juan Hladnik, 4029 1826 Remedios de Escalada (Buenos Aires)
TELEFON: (11) 4267 1082; (11) 4267 1084
E-POŠTA: parroquiamariareina.lanus@gmail.com
