Elizabeta Ana Bayley Seton je prva kanonizirana svetnica, rojena v Združenih državah Amerike. Je ustanoviteljica ameriških usmiljenih sester in priznana pionirka katoliškega izobraževanja. Odprla je pot župnijskemu šolskemu sistemu v Združenih državah Amerike.
Rodila se je 28. avgusta 1774 v New Yorku. Je hči Katarine Charlton in dr. Riharda Bayleyja, pobožnih episkopalcev. Bila je krščena in odraščala v episkopalni veri. Njen oče je postal prvi zdravstveni delavec v newyorškem pristanišču. Odraščala je v New Yorku in New Rochellu, mestu v severnem predmestju New Yorka. 25. januarja 1794 se je poročila z Williamom Setonom, sinom družine, ki je obogatela z ladjarstvom. Zakonca sta najprej živela v Spodnjem Manhattnu na južni strani otoka. V zakonu sta imela pet otrok, tri hčere in dva sinova.
Na začetku njunega zakona je William zbolel za tuberkulozo. Elizabeta, mož in njuna najstarejša hči Ana Marija so odšli v Italijo, da bi uživali v toplejšem podnebju in pomagali pri okrevanju, vendar je William 27. decembra 1803 v Pisi umrl in zapustil 29-letno vdovo s petimi otroki. Z družino Filicchi iz Livorna v Italiji je bila Elizabeta poslovno in prijateljsko povezana. Ponudili so ji toplo podporo in tolažbo. Globoko verna Elizabeta je bila navdušena nad njihovo katoliško vero in predanostjo, zato se je začela zanimati za njihovo vero.
Leto dni po vrnitvi v New York se je spreobrnila v katoliško vero. Ta preusmeritev jo je drago stala. Naslednje leto je bilo polno težav: sama je vzgajala pet otrok, skušala se je preživljati, saj je ovdovela in ostala brez sredstev za preživljanje zaradi stečaja ladijskega podjetja pred Williamovo smrtjo, družina in prijatelji pa je niso podpirali. Končno je bila 14. marca 1805 sprejeta v katoliško Cerkev.
Poleti 1808 je francoski sulpicijanski duhovnik Viljem Ludvik Dubourg, izseljenec iz Marylanda, med obiskom New Yorka spoznal Elizabeto in jo povabil v Baltimore ter obljubil, da bo tam odprl šolo za dekleta. Preselila se je in eno leto živela na ulici Paca. Nekatere žene so se ji pridružile z namenom, da bi ustanovile skupnost za apostolsko služenje.
Ob velikodušnosti nekega dobrotnika se je gospa Seton nato preselila v Emmitsburg na podeželje zvezne države Maryland in ustanovila brezplačno javno šolo sv. Jožefa. To novo delo in način življenja se je začelo 31. julija 1809 v »kamniti hiši« blizu Emmitsburga. Bila je uspešna, zato so se ji pridružile številne žene in ustanovile prvo redovno skupnost v Ameriki, Inštitut sester krščanske ljubezni, ki ga je Elizabeta postavila pod varstvo sv. Jožefa. 17. januarja 1812 so bila uradno odobrena njihova pravila. (Ta pravila temeljijo na Splošnih pravilih hčera krščanske ljubezni, ki sta jih leta 1633 v Franciji ustanovila sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac). Tako so se rodile ameriške usmiljenke, ki so rasle v federaciji usmiljenih sester.
Elizabeta je umrla 4. januarja 1821 v starosti 46 let v Emmitsburgu (zvezna država Maryland). 25. marca 1850 so se usmiljene sestre sv. Jožefa iz Emmitsburga pridružile francoski Družbi hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega.
Elizabeta je gledala Kristusa v ubogih, zlasti v ženah in otrocih v stiski, še preden je bila sprejeta v Katoliško cerkev. Zaradi iskanja in izpolnjevanja Božje volje v svojem življenju je svetnica. Za blaženo jo je 17. marca 1963 razglasil papež Janez XXIII., k svetim pa jo je papež Pavel VI. prištel 14. septembra 1975.
