Janez Gabrijel Perboyre se je rodil 6. januarja leta 1802 v škofiji Cahors v južni Franciji. Bil je prvi od osmih otrok, ki so se rodili Petru in Mariji Perboyre. Odraščali so v zelo katoliški družini in imeli kmetijo, ki jih je preživljala. Župnik je Janeza Gabrijela rad spraševal o točkah iz katekizma, rekoč: »Pojdimo k malemu doktorju!« Janez Gabrijel je v družini našel zgled svojega strica Jakoba, lazarista, ki je bil v času revolucije zelo pogumen. Od njega se je Janez Gabrijel naučil, kako živeti za Jezusa Kristusa in mu služiti do smrti.
Leta 1816 je Janez Gabrijel vstopil v malo semenišče v Montaubanu. Decembra 1818 je vstopil v Misijonsko družbo, čez dve leti naredil prve zaobljube in bil 23. septembra 1825 posvečen v duhovnika v kapeli materne hiše hčera krščanske ljubezni v Parizu. Po službi profesorja teologije v bogoslovnem semenišču svetega Floura je bil poklican v materno hišo Misijonske družbe kot ravnatelj notranjega semenišča.
Zvezda ob njegovem rojstvu (rojen je bil namreč na dan Gospodovega razglašenja, 6. januarja) naj bi mu še naprej kazala oddaljena obzorja. Marca 1835 se je tako pod Božjim varstvom odpravil na pot in 29. avgusta prispel v Macao, vrata misijonov na Kitajskem. Sam je o svojem misijonu zapisal: »Človek, ki si želi pokore in odpovedi, najde tukaj na pretek priložnosti, da si nabira zaklade za nebesa.«
V januarju 1838 je bil imenovan za misijonarja v pokrajini Hupe. Sedež misijona je bil v hribih in razmeroma varen. Perboyre je k delu pritegnil laike, ki so mu pomagali pri poučevanju. Kristjani so ga imeli zelo radi in ga spoštovali, ker je imel razumevajoče in ljubeče srce za ta preprosti hribovski narod. Evropski in kitajski sobratje so radi prihajali k njemu po nasvet in tolažbo. Njegove apostolske dejavnosti v Ho–Nanu so bile kljub nevarnostim in preganjanju številne, dokler ni bil septembra 1839 izdan in zaprt. Po večmesečnem telesnem in duševnem trpljenju ter po dolgem in strašnem mučenju je Janez Gabrijel Perboyre 11. septembra 1840 dal svoje zadnje pričevanje. Obesili so ga na križ in zadušili z vrvjo.
Številne priče pravijo, da se je v trenutku njegove smrti na nebu pojavil svetel križ. Razglašenje (epifanija) je doseglo svoj vrhunec – in tako so se uresničile besede preroka Danijela: »Pravični se bodo lesketali kakor sijaj neba in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost.« (Dan 12,3) Njegovo truplo so 20 let po smrti prenesli v materno hišo v Parizu. Za blaženega ga je leta 1889 razglasil papež Leon XIII., med svete pa ga je leta 1996 prištel papež Janez Pavel II. Sv. Janez Gabrijel Perboyre goduje 11. septembra.
