5. marca 2023 mineva natanko 50 let od smrti lazarista Andreja Tumpeja, poznanega tudi kot slovenskega Oskarja Schindlerja.
Andrej Tumpej CM (1886-1973) se je v poznejših letih imenoval »stari Balkanec«. Skoraj vse življenje je preživel zunaj rodne Slovenije (Istanbul, Makedonija, Beograd, Kosovo), zato mu ta naziv zares pripada.
Škof-lazarist Gnidovec ga je pridobil leta 1926 za svojo škofijo Skopje-Prizren. Deloval je kot župnik v Bitoli, škof pa mu je rekel, da »njegova župnija obsega vso Makedonijo«.
V Beograd je prispel avgusta 1929. V novi župniji sv. Cirila in Metoda je postal prvi župnik in razvil živahno pastoralno delovanje. Okoli sebe je zbiral otroke iz soseske, ne glede na njihovo veroizpoved ali narodnost, in oblikoval v pevski zbor.
Ko je izbruhnila 2. svetovna vojna, se je župnik izkazal kot človek z velikim srcem in pomagal številnim ljudem v stiski. Znana je njegova pomoč Judom, zlasti družini Kalef. Oče te družine je bil Jud, mati pa Slovenka; imela sta dve hčerki. Ko so nacisti izvajali genocid nad Judi, je mati prišla h g. Tumpeju prosit za pomoč in zaščito. Takoj je privolil, da bo poskrbel za deklici Matildo in Rachel (stari 10 in 11 let). Dobili sta novi imeni: Lidija in Breda.
Nekega dne se je razvedelo, da je bil Tumpej aretiran. Nato se je razkrilo, da je pomagal še drugim Judom. Pred odhodom v Nemčijo je izdal lažne dokumente dvema judovskima dekletoma, ki pa so ju prepoznali na beograjski železniški postaji, Aretirali so ju in med hudim pretepanjem sta priznali, kdo jima je izdal dokumente. Ko so Nemci trdo očitali Tumpeju, da je pomagal Judom, je odgovoril, da bi pomagal tudi njim, če bi bili v podobnem položaju. V gestapovskem zaporu je preživljal podobno mučenje kot Judje, ki jim je želel pomagati, vendar je bil končno izpuščen. Vsi člani družine Kalef (razen teh treh žená) so bili pobiti.
Breda Kalef se je v različnih intervjujih poklonila g. Tumpeju in poudarila, da se je njena umetniška kariera, ki jo je privedla do naziva primadone beograjske opere, začela v katoliški cerkvi, kjer je prepevala kot mlado dekle.
Svojo hvaležnost je izrazila tako, da je sprožila postopek in ji je uspelo, da je bil Andrej Tumpej razglašen za »pravičnika med narodi« (12.04.2001). Ime njenega rešitelja je med mnogimi drugimi vklesano na kamniti plošči v Vrtu pravičnih (Yad Vashem) v Jeruzalemu. Nekateri ga imenujejo »slovenski Schindler«.
Nekdanja operna prvakinja (mezzosopran/alt) Breda Kalef je umrla 13. februarja 2023 v 93. letu starosti v Beogradu. V svoji karieri je odigrala 61 glavnih vlog, 710 predstav v Beogradu in 242 v številnih evropskih državah. Do konca življenja se je ponosno opredeljevala kot čista Judinja, vendar je ohranjala prijateljske stike s katoliškimi duhovniki v župniji.
Več o gospodu Tumpeju lahko preberete na povezavi: Andrej Tumpej – slovenski Oskar Schindler – Misijonska družba – lazaristi